Na rednem občnem zboru Meščanske korporacije Kamnik, ki je potekal 22. aprila 2026, je Bojan Pollak prejel naziv častnega člana. Ob tej priložnosti je zbrane nagovoril z zahvalnim govorom, ki ga spodaj objavljamo v celoti. V njem se je spomnil ljudi, ki so sooblikovali agrarno skupnost, in odkrito spregovoril o aktualnih izzivih. Ob koncu je odgovornost za nadaljnje delo in ohranjanje zapuščine predal mlajšim članom, na katerih sloni prihodnost naše skupnosti.
Hvala za izkazano čast. Vendar poudarjam, da to priznanje ni priznanje samo meni oziroma mojemu delu, ampak tudi delu vseh, s katerimi smo skupaj dosegli ponovno vzpostavitev agrarne skupnosti. Naj mi bo dovoljeno, da omenim samo nekatere – častnega predsednika Milana Deisingerja, predsednika Borisa Vučka, častnega člana Toneta Steleta, Boženo Možina, Boruta Lavriča – žal so že vsi pokojni; pa našega prvega predsednika, Dušana Mesnerja, prvo častno članico Ivanko Novak, pa Majdo Kobav, Janeza Benkoviča, Demetra Sadnikarja in še in še bi lahko našteval.
Ko smo po dolgotrajnih naporih dosegli to, da se je vrnila večina premoženja in tudi odškodnina in naj bi agrarna skupnost začela po prvih svojih porodnih krčih nekako normalno delovati, se je zgodilo to, kar so nam nekateri napovedovali oziroma nas svarili že na samem začetku: »Zavezanci za vračilo bodo naredili vse, kar bo možno, da ne boste dobili vrnjeno, a na koncu vam bo vseeno vrnjeno. Toda glavni problemi se bodo začeli šele takrat, ko bo vrnjeno.« In to se je res zgodilo. Po večinoma končani denacionalizaciji se je pojavila nova frakcija s svojimi »modernimi« pogledi in hotenji, drugačnimi od tistih, s katerimi se je šlo v zahtevek za vračanje. S stalnimi obtožbami, mobingom, šikaniranjem, tožbami in drugim je grozila in še vedno grozi, da bo uničeno vse dosedanje pozitivno delo. »Pogajanja« s to frakcijo so zahtevala in še vedno zahtevajo ogromno časa, energije in sredstev, kar pa je vse porabljeno povsem brez smisla, popolnoma v prazno. Škoda, ki je bila s tem povzročena in se še vedno povzroča, ni samo materialna, ampak v veliki meri tudi moralna. Resnično me zelo žalosti, da je sploh prišlo do tega.
Vendar, sedaj je tako kot je. Moj čas je minil. Jaz se z agrarno skupnostjo ne nameravam več kaj dosti ukvarjati. Naša zapuščina pa ostaja na mlajših in mladih, na vas, ki ste tukaj in tistih, ki bodo še prišli. Resnično pa upam in želim, da bodo frakcijski boji prenehali, da se bo frakcija, ki stalno napada, sabotira, grozi in s tem razdvaja, malo umirila in stopila na pot konstruktivnega sodelovanja in da bo agrarna skupnost zmogla delovati s tistimi nameni in cilji, s katerimi je bila sploh ponovno ustanovljena – v dobrobit, ki pa nikakor ni predvsem ali samo materialna, mesta Kamnika, tukajšnjih prebivalcev in seveda s tem tudi svojih članov.
Še enkrat hvala in srečno, uspešno naprej.
Bojan Pollak
Kamnik, 22. aprila 2026
Leave A Reply