V soboto, 5. septembra 2026, je Meščanska korporacija Kamnik (MKK) gostila strokovno ekskurzijo Zveze predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije (ZPASS). Kamnik je obiskalo več kot sto članov agrarnih skupnosti iz Slovenije in zamejstva. Dan je minil v znamenju izmenjave izkušenj, terenskega ogleda in povezovanja predstavnikov agrarnih skupnosti, srečanje pa je že prineslo tudi prve konkretne pobude in dogovore o nadaljnjem sodelovanju.
Ob desetih dopoldne smo se udeleženci zbrali na parkirišču pri Domu v Kamniški Bistrici, pri čemer so se člani skupnosti s področja Primorske in Gorenjske pripeljali s kar dvema avtobusoma. Po sprejemu udeležencev in uvodnem druženju se je začel strokovni program ekskurzije, ki ga je pospremilo sončno in toplo vreme.
Terenski del se je začel okrog enajste ure z odhodom na ogled gozdne posesti. Prisotne je najprej pozdravila predsednica MKK Dušanka Feri, ki je izpostavila pomembno misel: agrarne skupnosti po Sloveniji morajo držati skupaj in se povezovati, če želijo, da bodo imeli od skupne zemlje korist tudi naši zanamci.
Nato je besedo prevzel Demeter Sadnikar, član nadzornega odbora ZPASS in nekdanji predsednik MKK. Predstavil je bogato zgodovino Meščanske korporacije Kamnik, največje agrarne skupnosti v Sloveniji, katere korenine segajo v 13. stoletje in so tesno povezane z razvojem srednjeveškega Kamnika. Danes MKK združuje okoli 400 članov ter skrbi za upravljanje obsežnega premoženja v njihovi skupni lastnini. Ob tem je Sadnikar predstavil tudi posebnosti takšne oblike lastnine ter pomen ohranjanja skupnega premoženja za prihodnje rodove.
Strokovni del ogleda je vodil Marko Puschner, diplomirani inženir gozdarstva in upravitelj gozdne posesti MKK. Prisotnim je predstavil upravljanje z okoli 3.600 ha gozda, pri čemer se dejansko gospodari na okoli 1.900 hektarjih, saj je preostanek težko dostopen oz. sodi med varovalne gozdove. Velik del območja sodi pod okrilje Nature 2000. Puschner je izpostavil skromno lesno zalogo (240 m³/ha), kar je posledica ujm, podlubnikov in prekomerne sečnje nekdanjega državnega koncesionarja v zadnjih letih upravljanja, ko se je tudi opuščala nega. MKK to zdaj rešuje z izvajanjem 15 hektarjev nege letno. Veliko preglavic trenutno povzroča turistični pritisk, saj se zgodi celo, da parkirani avtomobili obiskovalcev onemogočajo spravilo in odvoz lesa. Ob tem je Puschner poudaril, da je njegova vizija trajnostno upravljanje, s čimer želi delati v dobro gozda in narave ter s tem dolgoročno tudi v korist lastnikov. Ta zaveza je bila tudi njegov pogoj za prevzem mesta upravitelja.
Okoli 13. ure smo zaključili z ogledom in se odpravili na kosilo v gostišče Kraljevi hrib. Neformalni del srečanja je bil namenjen predvsem medsebojnemu spoznavanju, izmenjavi izkušenj ter navezovanju stikov med predstavniki posameznih agrarnih skupnosti. Del udeležencev je poskrbel tudi za glasbeno popestritev.
Ko so se nad dolino zgrnili temni oblaki in je pričelo deževati, smo se odpravili proti Kamniku. Ker je dež vztrajal, so turistični vodiči ob 16. uri del načrtovanega ogleda mesta izpeljali kar na avtobusih. Kasneje se je vreme nekoliko umirilo in udeleženci so se v manjših skupinah podali na sprehod po starem mestnem jedru ter si ogledali nekatere njegove zgodovinske znamenitosti.
Ob 17.30 se je program nadaljeval v Domu kulture Kamnik, kjer je sledil zaključni del srečanja. Pogovori, v katerih so predstavniki različnih agrarnih skupnosti ugotavljali, da se pri svojem delovanju srečujejo s številnimi podobnimi težavami, so tu obrodili konkretne dogovore. MKK je pri tem predstavila tudi svojo izkušnjo s številnimi dolgotrajnimi zemljiškoknjižnimi postopki, zaradi katerih je bilo njeno premoženje dalj časa obremenjeno z nerešenimi vpisi, ter način, kako je na lastno pobudo uspela doseči njihovo učinkovitejše reševanje. Tako dosežena ureditev zemljiškoknjižnega stanja je bila prepoznana kot primer dobre prakse, uporaben tudi za druge agrarne skupnosti.
Pomemben rezultat srečanja je bila odločitev, da si bosta ZPASS in MKK skupaj prizadevala za spremembo zakonodaje, ki agrarnim skupnostim pri upravljanju skupnega premoženja povzroča precej težav. Predloge za boljšo ureditev bosta v prihodnje usklajevala tudi z Ministrstvom za kmetijstvo.
Navdihujoč je bil tudi pogovor s Karlom Grgičem, dolgoletnim predsednikom italijanske Državne konzulte za skupno lastnino in koordinatorjem Agrarne skupnosti jusov in srenj Tržaške pokrajine. Grgič je bil kot izjemen poznavalec skupne lastnine ključni akter pri uveljavljanju italijanskega zakona o skupni lastnini iz leta 2017, ki slovenskim agrarnim skupnostim lahko služi kot pomemben zgled.
Med pogovorom se je oblikovala tudi pobuda za pobratenje Meščanske korporacije Kamnik z Agrarno skupnostjo jusov in srenj Tržaške pokrajine. Pobratenje bi odprlo možnosti za tesnejše in dolgoročnejše sodelovanje, predvsem za izmenjavo izkušenj in dobrih praks med skupnostma, ki ju kljub različnima pravnima ureditvama povezuje skupna tradicija ohranjanja in upravljanja skupne lastnine.
Pri agrarnih skupnostih gre namreč za obliko lastnine, pri kateri v ospredju ni posameznik, temveč skupnost in zemlja sama. Bistvo je, da se tovrstnega premoženja ne sme uničiti ali razprodati, temveč ga je potrebno ohraniti za prihodnje rodove. Prav zaradi tega imajo agrarne skupnosti danes še pomembnejšo vlogo, kot so jo imele v preteklosti. Postale so eden zadnjih branikov, ki podeželje in gozdove ščitijo pred urbanizacijo ter apetiti zasebnega kapitala. Vsaka priložnost za izmenjavo izkušenj z drugimi, izkušenejšimi skupnostmi je zato še toliko bolj dragocena.
Strokovna ekskurzija ZPASS v Kamniku je tako potrdila, da povezovanje agrarnih skupnosti ni pomembno le zaradi izmenjave izkušenj, temveč lahko prinese tudi konkretne rezultate. Za MKK je bil obisk priložnost, da svoje izkušnje deli z drugimi, obenem pa okrepi povezave, ki ji bodo lahko v pomoč pri reševanju skupnih izzivov in nadaljnjem razvoju. S tem se je v praksi potrdilo tudi sporočilo z začetka srečanja – da lahko agrarne skupnosti svoje interese in skupno premoženje za prihodnje rodove najbolje ohranjajo prav s povezovanjem in sodelovanjem.
O pomenu takšnega povezovanja priča tudi široka udeležba, saj so se srečanja udeležili predstavniki agrarnih skupnosti Hrastovlje, Golac, Podgorje, Dol, Osp, Rožar, Rakitovec, Draga–Nasirec, Vrhpolje, Škoflje–Zavrhek, Divača, Križ–Filipčje Brdo, Štorje, Drskovče, Cerknica, Skupina Podnanos, Ravnik–Orlovše, Livek, Čezsoča, Gornji Suhor pri Vinici, Tattenbach Slovenske Konjice, Kranjska dolina, Križe, Dovje–Mojstrana, Poljšica, Jezerca in Kriška planina ter predstavniki tržaških jusov in srenj.
Jana Novak
You might also like
Leave A Reply