Koncem leta 1892 je začasni odbor predložil pravila, Kranjska deželna vlada pa jih je 1. januarja 1893 odobrila. Ustanovni zbor SPD je bil 27. februarja 1893, prvi predsednik pa je postal Fran Orožen. Ob ustanovitvi SPD je bilo ustanovljeno tudi Osrednje društvo SPD, ki je predhodnik današnjega planinskega društva Ljubljana-Matica.
Osrednje društvo je bilo po eni strani centrala za podružnice, ustanovljene po vsej slovenski pokrajini, po drugi strani pa je skrbelo za potrebe planincev na širšem ljubljanskem območju. Društvo je vodil in upravljal osrednji odbor SPD, na čelu katerega je bil izvoljeni predsednik, ki je bil hkrati tudi predsednik Osrednjega društva SPD v Ljubljani.
SPD je pričelo delovati v prizadevanju za ohranitev slovenske podobe slovenskih gora in v tem prizadevanju ustanavljati podružnice. Tako je bila v Kamniku 19. julija 1893 na pobudo Meščanske korporacije ustanovljena prva podružnica SPD, kateri se je ob ustanovitvi pridružilo 28 članov, prvi predsednik pa je postal Josip Močnik, takratni kamniški župan, ki je delo predsednika opravljal do leta 1900.
Prvi kamniški so sledile savinjska, radovljiška in soška, 1897 pa tudi češka podružnica SPD v Pragi.
Gozdarji Meščanske korporacije Kamnik so izvedeli, da je DÖAV (Deutsch-Österreichischer Alpenverein) takoj po ustanovitvi Slovenskega planinskega društva, leta 1893 nameravala označiti planinske poti v Kamniških Alpah, zato je gozdar oz. nadzornik Luzner (ali Luznar) to nemudoma sporočil takratnemu kamniškemu županu Močniku, zavednemu narodnjaku. Močnik je potem na pobudo Meščanske korporacije 19. julija 1893 sklical »ustanovni občni zbor« prve podružnice SPD, kot je to že opisano zgoraj.
Kamniška podružnica je nemudoma začela z delom, in tako preprečila Nemcem, da bi oni označili planinske poti…
Tudi drugače je bilo sodelovanje med korporacijo in kamniško podružnico SPD zelo tesno, saj je bila velika večina članov podružnice tudi članov Meščanske korporacije.
Upravni odbor
