Spoštovani obiskovalci Kamniške Bistrice in člani MKK.
Dolžni smo vam obrazložiti zakaj je Dom še vedno zaprt in zakaj se nič ne dogaja.
Ko nam je Zavod za zaščito kulturne in naravne dediščine ustavil obnovo in nas prijavil Gradbeni inšpekciji, smo morali vse začeti znova. Dogovorili smo se, da je potrebno narediti PZI, da ga na ZZKND pregledajo in s podpisom potrdijo. V kratkem času nam je uspelo pridobiti več ponudb izmed katerih je komisija izbrala najboljšega, ki je ustrezal razpisnim pogojem. Upravni odbor je njihovo izbiro potrdil. Največja težava je bila, da projekte dobimo v čim krajšem času. Edino projektno podjetje, ki je temu pogoju najbolj zadostilo je bilo podjetje Suhadolc in arhitekti. Do sredine junija smo imeli projekte narejene, skupaj smo jih pregledali, uskladili in potrdili. Tako usklajene projekte smo poslali na ZKND in po njihovem ogledu stanja na objektu, dobili zagotovilo, da bodo potrjeni pred dopusti, najkasneje do sredine julija. Kljub pritiskom s strani projektanta in naših pritiskov se ni nič zgodilo. 11. novembra so nam odgovorili, da se opravičujejo za zamudo, da je potrebna manjša korekcija prezračevanja. Projektant je zahtevano poslal že naslednji dan in dobil obljubo, da, bo projekt potrjen naslednji teden. Ko to pišem je minilo že en mesec, odgovora in potrdila pa nobenega. Ker so to samostojne državne ustanove, se tudi pritožiti ne moremo. Verjemite, da je bila naša prva obljuba, da bo Dom odprt koncem aprila realna. Ko je prišlo do novih okoliščin, ali zapleta, smo bili prepričani, da nam bo uspelo Dom popraviti do novembra, vsekakor pa pred Božičem. Dokler ne dobimo soglasja, ne moremo nadaljevati s projektom. Lahko bi se zgodilo, da bi Zavod zahteval še kakšne spremembe, kar bi projekt postavilo na začetek in vse delo in stroški bi bili zaman. Tako stanje nas je pripeljalo do tega, da člani gradbenega odbora ponujajo odstope. Tudi meni ni lahko in sram me je, da se stvari ne premaknejo. Kmalu bo eno leto, odkar smo pričeli z obnovo, zgradba, ki je ponos Kamničanov in planincev, pa neusmiljeno propada. Ne bom rekel, da me tolaži dejstvo, da nismo edini primer. Kamničani, ki ste kdaj imeli opravka z ZKND, že veste kako poslujejo in kakšne zahteve imajo. Ne vem kako je Matica lahko vgradila plastična okna, mi jih moramo zamenjati za macesnova. Do sedaj je bilo v redu, da so bila tla in stene v 1. nadstropju oblečena v plastične obloge, mi jih moramo odstraniti in nadomestiti z lesenimi. Krušna peč se je lahko kurila iz kuhinje, kot vedno, sedaj se ne sme več, in še bi lahko našteval. Vendar kljub temu, da je vse to in še več zajeto v projektu končnega soglasja ne dobimo. Kazni so tako velike, če bi kar nadaljevali, da bi bili prvič ob veliko denarja, pa še porušiti bi morali, če ne bi sami, bi morali plačati stroške. Vse to moramo narediti, čeprav je imel Dom veljavno uporabno dovoljenje.
Kljub številnim govoricam med katerimi so slabo namerne in razumevajoče se bomo še naprej trudili, da ohranimo kamniški naravni biser, h kateremu spada tudi Dom ohranjen v neokrnjeni obliki. To je bilo in tudi bo v naprej naša glavna naloga in smisel Meščanske korporacije.
Demeter Sadnikar