Pa smo uspeli. Najprej se zahvaljujem vsem, ki ste s svojo prisotnostjo pomagali, da smo potrdili Statut in potrdili novo staro vodstvo. To je osnova za registracijo na Upravni enoti. Do te registracije, smo bili registrirani še po Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti. Po vmesnem Zakonu o agrarnih skupnostih se nam ni uspelo registrirati, ker je vlada na hitro sprejela Novelo tega zakona, po kateri se bomo sedaj registrirali. Če nam ne bi uspelo, bi lahko Izredne Občne zbore ponavljali, dokler nam ne bi uspelo. Če pa nam ne bi uspelo se registrirati do konca leta 2024, bi bi bilo našega delovanja konec. Poslovali bi lahko samo s 100% prisotnostjo na Občnih zborih in s 100 % soglasjem, kar je praktično nemogoče.
Že od samega začetka z Zakonom o denacionalizaciji država obravnava Agrarne skupnosti kot nepotrebne. Lahko bi rekli tudi mačehovsko. Kljub številnim prošnjam in dokazovanju, se stvari ne premaknejo naprej. Nekateri od ministrov so tudi žal neodzivni. Težava je že v tem, da so agrarne skupnosti po članstvu, velikosti in urejenosti med seboj zelo različne. MKK je po številu članov in površini največja a.s. v Sloveniji. Tudi po svoji organiziranosti je drugačna od ostalih. Večina a.s. je solastniških, mi pa delujemo kot skupno lastniška skupnost. Razlika je očitna. Solastnina je individualna lastnina. Vsak ima natančno določen delež, ki z njim samostojno razpolaga. Skupna lastnina je kolektivna lastnina, ki je v MKK določena z deležno pravico, s katero posameznik ne more prosto razpolagati. Do sedaj je bilo tako, da so se deležne pravice prenašale samo z dedovanjem. Tudi sedaj je enako, vendar je sedaj v Noveli zakona napisano, da deležne pravice lahko podarimo, prenesemo tudi na potomce prve dedne linije. Vsi naši Statuti so si zelo podobni. Bistvo korporacije je vedno zajeto v neokrnjeni obliki. Tako predpisuje tudi stara ali nova zakonodaja. Ena od novosti je, da sedaj lahko presežke prihodkov nad odhodki, oziroma dobiček razdelimo med člane, če tako odloči Občni zbor. Dobiček predstavljajo samo sredstva iz rednega poslovanja, nikakor pa ne sredstva, ki smo jih dobili kot odškodnine za ne zmožnost uporabe, ker so se denacionalizacijski postopki toliko časa vlekli. Do leta 2010 je veljal zakon, po katerem so lahko odškodnine zahtevali samo posamezni člani korporacije in ne korporacija kot celota za vse. Takratnemu UO je uspelo zbrati 146 podpisanih pooblastil za odvetnika, ki je v imenu vseh vložil zahtevek za odškodnine. O odškodninah je odločal Slovenski Državni Holding. Od 146 vlagateljev jih je odškodnine dobilo 121, ki jih sedaj na podlagi sklepa sodišča izplačujemo. Po tem so zakon spremenili, da je lahko odškodnine zahtevala agrarna skupnost. Ker je vračanje potekalo po delih, v te odškodnine ni bilo vključeno celo premoženje. Ker so se določeni postopki vračanja zavlekli, zaradi pritožb o vračilu, je ostalo, kar nekaj zahtevkov. Takih zahtevkov se je nabralo od odškodnin za objekte in zemljišča, ki so nam jih vrnili, razen za gozdove, kar veliko. Trenutno so končana pogajanja tudi za to in znesek bo skoraj tak, kot smo ga zahtevali. Seveda so to prihodki vseh, ker smo skupni lastniki. Ti prihodki se vodijo na posebnih računih in ne predstavljajo prihodkov iz dejavnosti. Zaradi dolgotrajnih postopkov se v objekte ni vlagalo. Gozd so izkoriščali čez vse mere naravnega prirasta, gojitvenih del niso opravljali, sekali so samo ob cestah, da niso imeli stroškov spravila. Zaradi tega imamo rezerve v gozdu daleč pod slovenskim povprečjem. Objekti so v stanju, ki niso več primerni za sodobne standarde, kaj šele za uporabo po sedanji pravilnikih. Skratka vsi objekti so dotrajani, ker v njih ni nihče vlagal, ker je bila lastnica država. Ravno zaradi tega, nam je država namenila odškodnine, ki jih imamo sedaj na računu. Idejo, da bi ta denar razdelili med deleže je sodišče enkrat že ovrglo.
Agrarna skupnost je skupnost fizičnih in pravnih oseb. Njen član ali članica je fizična ali pravna oseba, ki je vpisana v zemljiško knjigo, kot skupni lastnik nepremičnega premoženja agrarne skupnosti. Njen namen je zagotavljanje upravljanja s premoženjem članov, trajno gospodarjenje s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, skupno uresničevanje interesov prebivalcev na podeželju, ohranjanje poseljenosti in običajev ter razvoj podeželja. To je tako zapisano v noveli Zakona o agrarnih skupnostih. Ker pa a.s. ni pravna oseba se v zvezi z njenim poslovanjem pojavljajo številne dileme, tako glede evidentiranja poslovnih dogodkov, kot tudi obdavčitve. Nismo zavezani k oddajanju računovodskih poročil, kot so gospodarske družbe, društva, zavodi in drugi. Nismo zavezanec po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb. ( ZDDPO -2 ) Prav tako nismo zavezanec po Zakonu o davku na dodano vrednost. (ZDDV-1 ). Zavezanec za davke je vsak posamezen član. Zakon predpisuje v Zakonu o agrarnih skupnostih (ZAgS ), da ima a.s. poseben transakcijski račun na katerem se vodijo vsi prilivi in odlivi iz dejavnosti, ki so povezani z upravljanjem in razpolaganjem premičnega in nepremičnega premoženja, ki so v skupni lastnini članov. Zakonodaja izrecne obveze vodenja poslovnih knjig ne določa. Ker pa ima vsak član pravico vpogleda v dokumentacijo, ker opravljamo posle v imenu članov, se moramo med seboj dogovoriti katero poslovno dokumentacijo bomo imeli. Po mnenju sodišča se zaradi značilnosti a.s. uporablja pravila Obligacijskega zakonika. Katera dokumentacija je to, ni določilo. Iz vsega izhaja dejstvo, da predsednik lahko zastopa člane v vseh sodnih, pravnih poslih, gospodarskih, razen v davčnih. Sledimo našemu razvoju tako, da dopolnjujemo poslovno dokumentacijo, kot kažejo potrebe in računovodski standardi. Za a.s., ki delujejo solastniško, so predpisi malo bolj določeni, kar pa ni praksa pri skupni lastnini. To kaže na to, kakšen odnos ima država do a.s, kot sem že omenil. Vsi bivši razlaščenci kot sta Sklad kmetijskih in gozdnih zemljišč in Zavod za gozdove, ki je ustanovil Slovenske državne gozdove ( SiGD ) imajo še vedno težnje po spremembi zakonodaje. Pred kratkim so zahtevali, da gre ZAgS v Ustavno presojo, kar je Parlament zavrnil.
Katere naloge naj opravljajo a.s piše v novem zakonu, kot sem napisal v prejšnjem odstavku. Mislim pa, da moramo biti seznanjeni s še enim dejstvom.- Agrarne skupnosti so nastale na področjih, kjer so lastniki imeli več stroškov kot prihodkov in so jih raje dajali v uporabo prebivalcem na teh področjih. Tako so nastale skupnosti, ki so gospodarile s temi zemljišči, v last jih niso dobili. To so bila predvsem težko dostopna, za uporabo skromna zemljišča. To je lepo in razumljivo napisano v knjigi SLOVENSKE SRENJE, ki jo je izdalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Podobno se je zgodilo tudi z MKK. Monarhija je svoja zemljišča, meščanom Kamnika dala samo v uporabo, ne pa v lastnino. Mesto je gospodarilo z temi zemljišči za svoje dobro. Po- propadu monarhije je tedanja Kraljevina SHS dovolila, da se je MKK vpisala v Z K kot lastnica. Kot sem že omenil se pravila, kasneje Statut v svojem bistvu skozi leta ni spreminjal. Sledili smo samo novim Zakonom. Smo a.s, katere glavni prihodki prihajajo iz gozda. Gozd je živa narava, ki je odvisna od naravnih pogojev. Ti so včasih ugodni, včasih pa so lahko katastrofalni. Od tega je odvisno s kakšnim gospodarskimi rezultati poslujemo. Zadnje Odločbe o vrnitvi zemljišč in objektov smo dobili leta 2018, še vedno pa ni zaključen postopek vračanja, saj nam morajo vrniti še nekaj parcel in objektov. Od leta 2019 naprej postavljamo nove temelje naše organiziranosti. Naše delo je amatersko, ne toliko v smislu strokovnosti, kot v smislu časa. Tako stvari potekajo počasneje, ker imamo vsi še druge obveznosti. Opaziti moramo še eno podrobnost. Korporacije ne čutimo vsi enako. To ni samo v našem primeru, to opažajo tudi v drugih a.s. Ljudje, ki se izselijo enostavno ne vidijo smisla. Večinoma jim to prinaša samo dodatne stroške in obveznosti. Zaradi tega so Občni zbori ne obiskani, kar nam povzroča precejšne težave, ne v rednem poslovanju, kot pri nalogah, ki so napisane v Statutu in jih je potrebno sprejemati z 2/3 večino.
Nov Statut MKK imamo, ponovna registracija sledi. Mi pa strnimo vrste in skupaj pojdimo novim delovnim zmagam nasproti. Ker nisem ravno dober pisatelj, sem vam hotel v kratkem spisu predstaviti moja razmišljanja ob tako pomembnem dogodku.
Demeter Sadnikar
Podobne vsebine
