Še hujšo in usodnejšo agrarno reformo nad posestjo Meščanske korporacije kot predvojna,je začela leta 1946 izvajati nova jugoslovanska kot tudi slovenska oblast. Pod konstruktom, da je Meščanska korporacija agrarna skupnost nekmetijskega značaja in pravna oseba, ji je bila 5.11.1946 izdana odločba, s katero se brez odškodnine razlašča vsega premičnega in nepremičnega premoženja. Nad njenim premoženjem pa je bila že pred tem v letu 1945, uvedena začasna uprava. Nihče od upravičencev in ne članov gospodarskega odbora ni imel dovoljenja za vstop v poslovne prostore Meščanske korporacije kot tudi ni bilo več dovoljeno uporabljanje nepremičnin ali inventarja. Tudi kmetje, živinorejci, niso smeli več pasti živine na bivših korporacijskih pašnikih. Zoper vse odločbe o začasni upravi in kasneje proti razlastitveni odločbi sta še vedno delujoča gospodarski odbor in občni zbor Meščanske korporacije vložila pritožbe, ki pa so bile vse zavrnjene, ne glede na to, da je bilo med upravičenci še vedno 33 kmetov, razlastitev pa se je izvajala pod motivacijo, da gre za agrarno skupnost nekmetijskega značaja.
Posestvo v Kamniški Bistrici je bilo po razlastitvi dodeljeno Gozdarski fakulteti v Ljubljani, ki je ustanovila podjetje Silva s sedežem na žagi v Stahovici. Sedaj je na tem mestu rudnik, oziroma predelava kalcita. Gozd je prešel v upravljanje Gozdnega gospodarstva Ljubljana, lov pa pod podjetje Kozorog. Upravno poslopje (sedanja občinska zgradba) in druge nepremičnine v Kamnik so ves čas služile občinski upravi in sodišču, mestna zemljišča pa urbanističnemu razvoju Kamnika, zlasti Žal.
Gospodarski odbor Meščanske korporacije v Kamniku se je po osvoboditvi sestal še štirikrat v letu 1945 ter štirikrat v letu 1946, občni zbor pa dvakrat v letu 1946. O teh sestankih, so razen dveh sej gospodarskega odbora, v celoti ohranjeni vsi zapisniki. S popolno razlastitvijo premoženja sta se gospodarski odbor in občni zbor Meščanske korporacije prenehala sestajati, čeprav pravzaprav nista bila nikoli razpuščena, niti Meščanska korporacija kot pravna oseba nikoli ni bila likvidirana.
Zadnji načelnik in predsednik Meščanske korporacije in njenega gospodarskega odbora je bil Ivan Benkovič, kmet in tesarski mojster iz Novega trga št. 24, ki je umrl 1989. V svoji zapuščini je ohranil večino arhiva Meščanske korporacije tik pred drugo svetovno vojno in po njej, poskrbel je tudi za starejši arhiv, da je bil opravljen popis vseh listin in dragocenih predmetov ob nemški okupaciji, ves ostali še ohranjeni arhiv pa je bil oddan v Državni arhiv Slovenije, kjer je shranjenih pet svežnjev materialov. Ves ta arhiv je služil za raziskavi dr. Vlada Valenčiča »Bistriški gozd in kamniški meščani«, objavljen v Kamniškem zborniku leta 1957 in dr. Boža Otorepca »Privilegijska knjiga mesta Kamnika« iz leta 1528, objavljen v Kamniškem zborniku leta 1958. Obe razpravi izčrpno opisujeta celotno zgodovino mesta Kamnika in obenem Meščanske korporacije. Veliko podatkov za ta prispevek je vzetih tudi iz upravnih in sodnih spisov ter omenjenih zapisnikov in drugih listin, ki se še nahajajo pri pravnih naslednikih bivših solastnikov Meščanske korporacije.
Podobne vsebine
