Zaradi tega prejemajo še danes vsako leto meščani določeno število sežnjev drv skoraj brezplačno. V istem stoletju so si pridobili Kamničani še nekatera posestva.
Tako sta l. 1379. Janez iz Kamnika in njegova žena prodala kamniškemu svetovalstvu dom na Poljanah. L. 1451 pa je cesar Friderik IV. ukazal Kamniku, naj pomaga Žigu Lambergu, oskrbniku Starega Gradu, pri zidanju černelskega gradu z lesom iz mestnega gozda, a l. 1478. je zapovedal deželnemu glavarju Žigi pl. Sebriahu in Gašperju Havenspeku, vecedomu kranjskemu, varovati Kamnik v njegovih pravicah do planin, gozdov in lesa. L.1496. je Viljem Auersperg, deželni glavar Kranjski, prepovedal mejašem srenjskih pašnikov in gozdov v Bistrici pri Kamniku, škodo delati v Bistrici, ker je mesto s pismom dokazalo, da je njegova lastnina. Na prošnjo mejašev je vendar dovolil, da smejo zjutraj živino goniti v Bistrico, a zvečer pa nazaj; čez noč tam ne sme nihče ostati. Nikdo ne sme s sekiro v gozd, tudi ne sme nihče napravljati lazov in koč. Pasti se sme le podnevi.
Mejaši torej niso imeli pravic do bistriških gozdov in pašnikov. Dovolilo se jim je samo, da smejo pasti na bližnjih pašnikih. Isti pa zato niso bili mestu hvaležni,, ampak so si hoteli prisvojiti vedno več pravic. Radi bi se bili namreč polastili dela bistriških gozdov. V ta namen so začeli v Bistrici zidati koče. Toda meščani so krepko branili svoje pravice ter se pritožili. Zato sta l. 1537. Julij pl. Beck, vicedom kranjski, in Vid pl. Turn, oskrbnik na Starem Gradu, izrekla v pravdi mesta proti podložnikom Godiča in Zagorice, ki so hoteli živino pasti in koče postavljati v Bistrici, na podlagi ukaza V. Auersperga iz l. 1496. sodbo zoper poslednje, ker je Bistrica lastnina samo mesta Kamnika.
Mestni očetje pa niso vedno tako strogo pazili na sosede svojih gozdov in pašnikov v Bistrici, in sčasoma so si sosedje vsled tega pridobili toliko pravic, da je morala meščanska korporacijal. 1888. jim odstopiti del Bistriških gozdov.
1496. je Viljem Auersperg v zgoraj omenjeni listini, doloičil, da je bistriška dolina sicer last Kamničanov, a da si cesar pridržuje lov na jelene in drugo žlahtno divjačino. Iz tega sledi, da so bili nekdaj v bistriški dolini jeleni, ter da je bil lov pravica (Regale) avstrijskih vladarjev. So li mnogi avstrijski vladarji hodili na lov v Bistrico, nam ni znano, le za nadvojvodo Karola II. je sporočila spominska tabla, da je ondi lovil l. 1564.
Avstrijski vladarji so vendar ta lov opustili in tudi jelenov sčasoma ni bilo več. Sedaj (1894) ima meščanska korporacija tudi lovsko pravico. V Bistrici je obilo divjih koz, zaredili so v zadnjih letih zopet jelene, sezidali dve krasni lovski koči, in ker je prekrasna okolica, prišteva se lahko ta lov prvim na Kranjskem.
Mestno svetovalstvo je oskrbovalo tudi mestno premoženje. Izvoljena pa sta bila vendar dva odbornika, eden iz vnanjega in eden iz notranjega svetovalstva, imenovana zidarska mojstra, ker jima je bilo izročeno zidanje in popravljanje mostov. Zraven tega sta tudi pobirala davek od gozdov in pašnikov. Vpisovati sta morala to v poseben zapisnik in račun predložiti vsako leto svetovalstvu.
Kdaj je dobila meščanska korporacija samostojen odbor, se ne ve. Ta odbor, obstoječ iz 5 odbornikov, se vodi sedaj za tri leta. Predsednik odboru je bil do l.1854. mestni sodnik. Od l. 1854 do 16. oktobra 1866 je bila združena meščanska korporacija z mestno občino, a od 16.oktobra 1866. dalje ima samostojen odbor.
Predsedniki Meščanske korporacije v 19. stoletju
- 1803,1806 Jernej Hrovat 1840-1843 Anton Janežič
- 1807 Jožef Gavrig 1843-1846 Jožef Košir
- 1808 Janez Debevec 1846-1849 Janez Klander
- 1808-1810 Miha Košir
- 1811 Jernej Hrovat 1850-1861 Anton Hafner
- 1813 Janez Jager 1861-1864 Janez Nepom. Podrekar
- 1818 Jožef Gavrig 1864-1874 Jurij Gollenwer
- 1820,1823 Miha Košir 1874-1877 Janez Murnik
- 1824 Jožef Greising 1877-1887 dr. Maks Samec
- 1823-1828 Jožef Gavrig 1887-1890 Janez Murnik
- 128-1834 Urban Čerin 1890-1893 Anton Froelich
- 1834-1840 Martin Lichtenegger od 1893 Avgust Terpinec
Podobne vsebine
